VULKANI

SPLOŠNO O VULKANIH

Vulkan je površina ponavadni v obliki hriba ali gore, iz notranjosti vulkana prihaja lava tudi kosi strjene lave ali pepel z vročim plinom.

LAVA prihaja iz notranjosti zemlje oziroma volkana v obliki hriba ali gore proti površju vulkana, lava je tako rekoče rastopljena kamnina, temparatura lave na površju je približno 850C - 1200C.

Kadar je vroča rastopljena kamnina še v notranjosti vulkana se imenuje magma torej ko v notranjosti je magma kadar pa izbruhne pa ji pravimo lava. Plini ki jih vsebuje magma so za človeka, žival zelo neverni če jih vzdihnemo kajti vsebuje ( ogljikov dioksih, klor, flour, vodno paro in se mnogo drugih strupenih plinov).

Poznamo različne vrste vulkanov, vulkani se med seboj razlikujejo po sestavi magme bolj ko je magma vroča bolj je tekoča lava in se siri veliko hitreje.

NASTANEK OGNJENIKOV

Ognjeniki nastajajo z usedanjem magme v vulkanu, ki čez čas izbruhne na površje zemlje oziroma vulkana v obliki vroče lave.

Poznamo dve vrsti izbruha ognjenika: eksplozivni ter neeksplozivni.

Eksplozivni nastane pri izbruhu magme iz volkana visoko na površje zemlje, bruhajoča lava iz vulkana lahko bruha nekaj ur ali pa kar nekaj dni.

Neeksplozivni, tu vulkan izbruhne lavo in vulkana na površje brez večje eksplozije ter lava se pri neeksplozivnem ponavadi oblikuje v dolg tekoci tok lave ki teče po pobočju.

AKTIVNI, SPEČI IN MRTVI OGNJENIKI

Aktivni ognjeniki so tisti ki bruhajo lavo, tako rekoče niso zamrli.

Speči ognjeniki so tisti ki so trenutno nedejavni, ne bruhajo lave vendar lahko zopet postanejo aktivni.