Potresi so posledice elastičnosti kamnin, ki sestavljajo nas planet.
Nenadni premik nekje v notranjosti zemlje ali pa na njeni povrsini povzroči elastične valove, ki lahko zaradi močnega tektonskega potresa povzročijo občutljivo tresenje tal, ki se razširi tuki na vec kot sto kilometrov.
NASTANEK POTRESA
Potres nastane takrat ko se v žarišču Zemlje del potencialne energije spremeni v kinetnično energijo elastičnih nihajev. To nihanje se širi v dveh oblikah valov:
- primarni valovi so posledica spremembe prostornine
- sekundarni valovi so posledica spremembe oblike.
Valovi se po fizikalnih zakonih odbijajo, lomijo, uklanjajo. Znotraj zemlje se gibljejo kot prostorski valovi na površini zemlje pa kot površinski valovi. Ta pojav se začne dogajati v zelo majhnem prostoru z veliko energije ki se sprosti v zelo kratkem času, potem se širi naprej s prelomno hitrostjo.
VRSTE POTRESOV
Največkrat se pojavijo tektonski potresi (90%) in nastanejo ob tektonskih prelomih.
Poznamo pa tudi potrese kot so:
-vulkanski potresi, ki nastajajo ob izbruhih vulkanov
- udorni potresi, ki nastanejo ob vdorih v podzemnih votlinah
- umetni potresi, ki nastanejo ob eksplozijah
NAPOVEDOVANJE POTRESOV
Dan danes potresov še ni mogoče napovedat. Kar je tudi bolj pametno kot pa če bi jih lako, saj bi med ljudmi prišlo do velike zmedi ki bi povzročila še več škode kot sam potres. Pred potresi se lahko najlažje zaščitimo z varno gradnjo objektov. Če se zgodi šibek potres to se ne pomeni da se bo v nadalnjem zgodil še močnejši, kar je tudi dokazanano saj se na območju Slovenije vsako leto zgodi pribljižno sto šibkih potresov od katerih nobeden ni biv predhodnik močnejšega.
POGOSTOST POTRESOV
Potresi nastajajo neprestalno na celotni Zemljski krogli, najpogosteje pana robovih tektonskih plošč.
Vsak dan se zgodi okrog 1000 šibkejših potresov torej vsakih 87 sekund eden.
PREUČEVANJE IN MERJENJE JAKOSTI POTRESOV
Včasih so znanstveniki moč potresov določali po tem kakšna je bila škoda objektov in kakšen preplah je nastal med ljudmi. Šele v začetku prejšnjega stoletja pa so geologi sestavili lestvice po katerih danes določajo moč potresov. Najbolj znana je Richterjeva magnitudna lestvica
RICHTERJEVA LESTVICA
Moč potresa merijo z Richtarjevo lestvico, ki ima stopnje od 1 do 9. Potres, ki doseže moč 8 stopnje, lahko zravna mesto. Z Richterjevo lestvico merijo premike tal, ne pa škode, ki jo povzroči potres in je od kraja do kraja različna.
OBMOČJA VEČJIH POTRESOV V SLOVENIJI
POTRESI V SLOVENIJI
Največ potresov se je zgodilo leta 2002 prebivalci so čutili več kot 54 potresnih sunkov.
Najmočnejsi šotres pri nas se je zgodil pred 500 leti in sicer vzdolž idrijskega preloma.
