drulovka

Naselje drulovka spada v krajevno skupnost Orehek-Drulovka. Leži na južnem delu mesta Kranj ob cesti Ljubljana in na desni strani reke Save. Zgodovinsko področje naselja Drulovka je zelo pestro saj je to znano arheološko najdbišče. Njastarejsi arheološke izkopanine so iz mlajše kamene dobe, kar prikazuje da je tem bila naselbina it tega časa in iz srednje bakrene dobe. Najdeni so številni ostanki kamenega orodja in orožja pa tuki nekateri lončeni ozdelki. Naselje Druloko ima tudi cerkev ki je rimskokatoliška.

Pred kratkim je nastalo tudi novo naselje v Drulovki to so stanovanski bloki v obliki črke L.

V neposredni bližini reke Save je nastalo športno igrišče z imenom športni klub dr.Lovka, je prostor ker vecina ljudi prezivi svoj prosti tako maldi kot tudi starejši.

Cunami

KAJ JE CUNAMI
Cunami je ogromna količina vode, ki se sprošča od centra potresa ki se zgodi na dnu oceana in potuje v obliki valovanja do obale, tem valovom se reče potresni valovi. Te valovi lahko dosežejo hitrost tudi od 640 do 800 km/h odvisno od globina morja. Tem valovom recemo cunami. Ime cunami je nastalo iz japonskih besed pristanišče( tsu) in valovi (nami).


Valovi lahko dosežejo velikost do 30 metrov in ko se približajo plitvi vodi postanjejo smrtonosni ter povzročijo veliko materialne škode.Valovom lahko rečemo tudi plimini valovi, čeprav nimajo nobene povezave z plimo in oseko. Tako jih imenujejo zato ker ko se val priblizuje obali se vodna gladina obnaša kot nasilna plima. V globokoih vodah so valovi niski in široki in razdalje med njimi so lahko tudi do 150 kilometrov, zmeraj bolj se približujejo obali večji so.

KAKO NASTANE CUNAMI
Cunamiji nastanejo zaradi podvodnega vulkana ali vulkanskega odtoka, lahko tudi zaradi drugih vulkanskih eksplozij, udori ali večje padov meteoritov v morje ali bližino morja, ali pa zaradi zdrsa zemljskih tal.


POSLEDICE
Posledice cunamijev so lahko zelo velike in tragične. Ce so ljkudje pravočasno obveščeni o ogromnem valu je tako manj življenj ogroženih, ampak vseno nastane veliko opostošenje v naslejih, veliko domov je uničenih in velike površine tal so poplavljene.
ZGODOVINA CUNAMIJEV
Ljudje so prvič začeli pisati o cunamijih v 18. stol. Od takrat se je zgodilo ze veliko morilskih cunamijev.
-Leta 1868 je obalo Haveajev zajel velik val ki je pomoril kar 77 ljudi in premaknil skoraj vse kar je bilo mogoče kar pol kilometra v notranjost obale.Njegova magnituda je bila 7,75.
-Leta 1923 pa je cunami zadel vzhodno obalo Japonske. Višina valov je dosegala kar 12 metrov. Poleg velike škode, ki jo je povzrocil val je bilo mrtvih kar 100 ljudi.
-Naslednji hud cunami se je zgodil leta 1979 v Kolumbiji in Ekvadorju. Val v Ekvaodorju je porusil 6 ribiških vasi in pomoril na stotine ljudi

- Najhujsi cunami pa je se zgodil leta 2004 v jugovzhodni Aziji. To je bil namočnejsi potres po letu 1964 z magnitudo 9. Valovi so dosegali višine do 15 metrov in so zahtevali 220 000 življenj po nekaterih oceanih pa kar do 300.000. Valovi cunamija so dosegali kar 4500 metrov od epicentra potresa. 800 metrov od epicentra potesa so najdli zadnjo žrtev. Kasneje je imelo posledice tudi plimovanje. Posledice so bile katastrofalne.
.

VULKANI

SPLOŠNO O VULKANIH

Vulkan je površina ponavadni v obliki hriba ali gore, iz notranjosti vulkana prihaja lava tudi kosi strjene lave ali pepel z vročim plinom.

LAVA prihaja iz notranjosti zemlje oziroma volkana v obliki hriba ali gore proti površju vulkana, lava je tako rekoče rastopljena kamnina, temparatura lave na površju je približno 850C - 1200C.

Kadar je vroča rastopljena kamnina še v notranjosti vulkana se imenuje magma torej ko v notranjosti je magma kadar pa izbruhne pa ji pravimo lava. Plini ki jih vsebuje magma so za človeka, žival zelo neverni če jih vzdihnemo kajti vsebuje ( ogljikov dioksih, klor, flour, vodno paro in se mnogo drugih strupenih plinov).

Poznamo različne vrste vulkanov, vulkani se med seboj razlikujejo po sestavi magme bolj ko je magma vroča bolj je tekoča lava in se siri veliko hitreje.

NASTANEK OGNJENIKOV

Ognjeniki nastajajo z usedanjem magme v vulkanu, ki čez čas izbruhne na površje zemlje oziroma vulkana v obliki vroče lave.

Poznamo dve vrsti izbruha ognjenika: eksplozivni ter neeksplozivni.

Eksplozivni nastane pri izbruhu magme iz volkana visoko na površje zemlje, bruhajoča lava iz vulkana lahko bruha nekaj ur ali pa kar nekaj dni.

Neeksplozivni, tu vulkan izbruhne lavo in vulkana na površje brez večje eksplozije ter lava se pri neeksplozivnem ponavadi oblikuje v dolg tekoci tok lave ki teče po pobočju.

AKTIVNI, SPEČI IN MRTVI OGNJENIKI

Aktivni ognjeniki so tisti ki bruhajo lavo, tako rekoče niso zamrli.

Speči ognjeniki so tisti ki so trenutno nedejavni, ne bruhajo lave vendar lahko zopet postanejo aktivni.