torek, 16. junij 2009

Tornado

tornado se pojavlja pri nevihtah po vsem svetu nekje malo mannj nekje malo vec, ponavadi po najbolj pogosti na ameriškem srednjem zahodu, na jugu ter med skalnim gorovjem.

Tornado je tako rekoče zelo močan nevihtni veter navpično valjaste oblike ki ste razteza vse od tal do neba, tornado beseda prihaja iz španske besede tako rekoce pomeni '' obračati- vrteti''

Moč tornada lahko izbreše vse iz površja zemlje vse kar je pred njim lahko tako rekoče spremeni v prah in zmenlje vse kar mu je v napoti.
Tornado je lijakaste oblike, lahko trajajo nekaj minut lahko pa tudi nekaj zelo dolgih ur

zaključek

Ker smo na koncu šolskega leta 2008-2009 bom na kratko opisala kaj smo delali pri učnem podjetju. Prvo šolsko uro smo skupaj izbrali naslov za naše podjetje in sicer se imenuje UP ČAROBNI DOTIK. Nato smo izbrali kdo bo imel kaksen poklic v podjetju oziroma kaj je njegovo delo čez leto. Jaz in 3 sošolke smo bile prodajalke, predstavljale smo nase izdelke ter pošiljale ponudbe ter kataloge za druga podjetja, naše podjetje se je ukvarjalo z piercingi ter tattooji.
Več krat smo se z razredom oziroma skupino odpravili v nakupovalne centre po Kranju to so bili; Supernova kranj, Mercator Primskovo, Tuš planet Kranj, Qlandia Kranj.
Od tam smo zbrali kataloge jih razbrali ter primerjali cene med trgovinami za vse skupaj smo naredili zapiske ter jih predstavili med poukom učnega podjetja.
Proti koncu leta smo dobili nalogo da naredimo v dvojicah blogge po lastni izbiri naslova jaz ter sošolka Nataša sva naredili; naravne katastrofe.

sobota, 13. junij 2009

ZAKLJUČEK




Ker se bliža konec tega šolskega leta 2008/2009 bom na kratko opisala kaj vse smo naredili v tem šolskem letu. Takoj na začetku smo si izbrali ime našega podjetja in sicer UP ČAROBNI DOTIK. Potem smo se razdelili kaj bo kdo počel, jaz sem bila prodajalka. Skozi ure smo pisali ponudbe za druga podjetja in kataloge ter kupovali njihove izdelke in prodajali naše( tatto-je in piercinge). Odpravili smo se tudi na sejem učnih podjetji v celju, ampak nismo predstavljali našega podjetja, smo samo kupovali kar so druga podjetja ponujala. Razdelili smo se na več skupin in naša skupina je kuplia psa od UP SREČNA SKUPAJ to podjetje je iz naše šole. Kasneje smo se začeli ze sami pripravljati za sejem , saj je vsako leto na naši šoli predstavitev Učnih podjetji iz Ekonomske šole Kranj. Tako smo delali plakate, kataloge, in vse kar je potrebno za čim večjo prodajo izdelkov. Profesor nam je kupil tudi žvecilne gumije v katerih so bili tatto-ji za nagrade v naših igrah na srečo. Med letom smo se večkrat odpravili tudi po Kranju po večjih nakupovalnih centrih da bi lahko primerjali cene in kunkorenco med raznimi podjetji. Obiskali smo Mercator center Primskovo, Supernova Kranj, Tuš planet, Qulandio. Vsako naslednjo uro smo morali tudi predstaviti tisto trgovino katero smo si ogledali, in sicer vzeti kataloge in opisati kaj prodaja, kdaj so razni popusti, kako se gobljejo cene izdelkov in tako dalje. Za konec pa smo začeli pisati bloge, naš prvi blog je bil opisati sami sebe, potem pa smo si morali izbrati naslov o katerem bomo pisali jaz in Lidija sva si izbrali naslov Naravne katastrofe pri katerem sem opisala vse o potresu in cunamijih, naredila pa sem tud blog o svojem domačem okolju- Drulovka.To je bil kratek celoletni opis našega dela pri učnem podjetju



.

torek, 26. maj 2009

drulovka

Naselje drulovka spada v krajevno skupnost Orehek-Drulovka. Leži na južnem delu mesta Kranj ob cesti Ljubljana in na desni strani reke Save. Zgodovinsko področje naselja Drulovka je zelo pestro saj je to znano arheološko najdbišče. Njastarejsi arheološke izkopanine so iz mlajše kamene dobe, kar prikazuje da je tem bila naselbina it tega časa in iz srednje bakrene dobe. Najdeni so številni ostanki kamenega orodja in orožja pa tuki nekateri lončeni ozdelki. Naselje Druloko ima tudi cerkev ki je rimskokatoliška.



Pred kratkim je nastalo tudi novo naselje v Drulovki to so stanovanski bloki v obliki črke L.

V neposredni bližini reke Save je nastalo športno igrišče z imenom športni klub dr.Lovka, je prostor ker vecina ljudi prezivi svoj prosti tako maldi kot tudi starejši.

torek, 5. maj 2009

Cunami

KAJ JE CUNAMI
Cunami je ogromna količina vode, ki se sprošča od centra potresa ki se zgodi na dnu oceana in potuje v obliki valovanja do obale, tem valovom se reče potresni valovi. Te valovi lahko dosežejo hitrost tudi od 640 do 800 km/h odvisno od globina morja. Tem valovom recemo cunami. Ime cunami je nastalo iz japonskih besed pristanišče( tsu) in valovi (nami).


Valovi lahko dosežejo velikost do 30 metrov in ko se približajo plitvi vodi postanjejo smrtonosni ter povzročijo veliko materialne škode.Valovom lahko rečemo tudi plimini valovi, čeprav nimajo nobene povezave z plimo in oseko. Tako jih imenujejo zato ker ko se val priblizuje obali se vodna gladina obnaša kot nasilna plima. V globokoih vodah so valovi niski in široki in razdalje med njimi so lahko tudi do 150 kilometrov, zmeraj bolj se približujejo obali večji so.

KAKO NASTANE CUNAMI
Cunamiji nastanejo zaradi podvodnega vulkana ali vulkanskega odtoka, lahko tudi zaradi drugih vulkanskih eksplozij, udori ali večje padov meteoritov v morje ali bližino morja, ali pa zaradi zdrsa zemljskih tal.


POSLEDICE
Posledice cunamijev so lahko zelo velike in tragične. Ce so ljkudje pravočasno obveščeni o ogromnem valu je tako manj življenj ogroženih, ampak vseno nastane veliko opostošenje v naslejih, veliko domov je uničenih in velike površine tal so poplavljene.
ZGODOVINA CUNAMIJEV
Ljudje so prvič začeli pisati o cunamijih v 18. stol. Od takrat se je zgodilo ze veliko morilskih cunamijev.
-Leta 1868 je obalo Haveajev zajel velik val ki je pomoril kar 77 ljudi in premaknil skoraj vse kar je bilo mogoče kar pol kilometra v notranjost obale.Njegova magnituda je bila 7,75.
-Leta 1923 pa je cunami zadel vzhodno obalo Japonske. Višina valov je dosegala kar 12 metrov. Poleg velike škode, ki jo je povzrocil val je bilo mrtvih kar 100 ljudi.
-Naslednji hud cunami se je zgodil leta 1979 v Kolumbiji in Ekvadorju. Val v Ekvaodorju je porusil 6 ribiških vasi in pomoril na stotine ljudi

- Najhujsi cunami pa je se zgodil leta 2004 v jugovzhodni Aziji. To je bil namočnejsi potres po letu 1964 z magnitudo 9. Valovi so dosegali višine do 15 metrov in so zahtevali 220 000 življenj po nekaterih oceanih pa kar do 300.000. Valovi cunamija so dosegali kar 4500 metrov od epicentra potresa. 800 metrov od epicentra potesa so najdli zadnjo žrtev. Kasneje je imelo posledice tudi plimovanje. Posledice so bile katastrofalne.
.

VULKANI







SPLOŠNO O VULKANIH




Vulkan je površina ponavadni v obliki hriba ali gore, iz notranjosti vulkana prihaja lava tudi kosi strjene lave ali pepel z vročim plinom.




LAVA prihaja iz notranjosti zemlje oziroma volkana v obliki hriba ali gore proti površju vulkana, lava je tako rekoče rastopljena kamnina, temparatura lave na površju je približno 850C - 1200C.




Kadar je vroča rastopljena kamnina še v notranjosti vulkana se imenuje magma torej ko v notranjosti je magma kadar pa izbruhne pa ji pravimo lava. Plini ki jih vsebuje magma so za človeka, žival zelo neverni če jih vzdihnemo kajti vsebuje ( ogljikov dioksih, klor, flour, vodno paro in se mnogo drugih strupenih plinov).




Poznamo različne vrste vulkanov, vulkani se med seboj razlikujejo po sestavi magme bolj ko je magma vroča bolj je tekoča lava in se siri veliko hitreje.








NASTANEK OGNJENIKOV


Ognjeniki nastajajo z usedanjem magme v vulkanu, ki čez čas izbruhne na površje zemlje oziroma vulkana v obliki vroče lave.




Poznamo dve vrsti izbruha ognjenika: eksplozivni ter neeksplozivni.


Eksplozivni nastane pri izbruhu magme iz volkana visoko na površje zemlje, bruhajoča lava iz vulkana lahko bruha nekaj ur ali pa kar nekaj dni.


Neeksplozivni, tu vulkan izbruhne lavo in vulkana na površje brez večje eksplozije ter lava se pri neeksplozivnem ponavadi oblikuje v dolg tekoci tok lave ki teče po pobočju.














AKTIVNI, SPEČI IN MRTVI OGNJENIKI

Aktivni ognjeniki so tisti ki bruhajo lavo, tako rekoče niso zamrli.

Speči ognjeniki so tisti ki so trenutno nedejavni, ne bruhajo lave vendar lahko zopet postanejo aktivni.

torek, 21. april 2009

Potres

KAJ JE TO POTRES?

Potresi so posledice elastičnosti kamnin, ki sestavljajo nas planet.
Nenadni premik nekje v notranjosti zemlje ali pa na njeni povrsini povzroči elastične valove, ki lahko zaradi močnega tektonskega potresa povzročijo občutljivo tresenje tal, ki se razširi tuki na vec kot sto kilometrov.


NASTANEK POTRESA
Potres nastane takrat ko se v žarišču Zemlje del potencialne energije spremeni v kinetnično energijo elastičnih nihajev. To nihanje se širi v dveh oblikah valov:
- primarni valovi so posledica spremembe prostornine
- sekundarni valovi so posledica spremembe oblike.
Valovi se po fizikalnih zakonih odbijajo, lomijo, uklanjajo. Znotraj zemlje se gibljejo kot prostorski valovi na površini zemlje pa kot površinski valovi. Ta pojav se začne dogajati v zelo majhnem prostoru z veliko energije ki se sprosti v zelo kratkem času, potem se širi naprej s prelomno hitrostjo.


VRSTE POTRESOV
Največkrat se pojavijo tektonski potresi (90%) in nastanejo ob tektonskih prelomih.
Poznamo pa tudi potrese kot so:

-vulkanski potresi, ki nastajajo ob izbruhih vulkanov



- udorni potresi, ki nastanejo ob vdorih v podzemnih votlinah




- umetni potresi, ki nastanejo ob eksplozijah



NAPOVEDOVANJE POTRESOV
Dan danes potresov še ni mogoče napovedat. Kar je tudi bolj pametno kot pa če bi jih lako, saj bi med ljudmi prišlo do velike zmedi ki bi povzročila še več škode kot sam potres. Pred potresi se lahko najlažje zaščitimo z varno gradnjo objektov. Če se zgodi šibek potres to se ne pomeni da se bo v nadalnjem zgodil še močnejši, kar je tudi dokazanano saj se na območju Slovenije vsako leto zgodi pribljižno sto šibkih potresov od katerih nobeden ni biv predhodnik močnejšega.


POGOSTOST POTRESOV
Potresi nastajajo neprestalno na celotni Zemljski krogli, najpogosteje pana robovih tektonskih plošč.
Vsak dan se zgodi okrog 1000 šibkejših potresov torej vsakih 87 sekund eden.

PREUČEVANJE IN MERJENJE JAKOSTI POTRESOV
Včasih so znanstveniki moč potresov določali po tem kakšna je bila škoda objektov in kakšen preplah je nastal med ljudmi. Šele v začetku prejšnjega stoletja pa so geologi sestavili lestvice po katerih danes določajo moč potresov. Najbolj znana je Richterjeva magnitudna lestvica
RICHTERJEVA LESTVICA
Moč potresa merijo z Richtarjevo lestvico, ki ima stopnje od 1 do 9. Potres, ki doseže moč 8 stopnje, lahko zravna mesto. Z Richterjevo lestvico merijo premike tal, ne pa škode, ki jo povzroči potres in je od kraja do kraja različna.



OBMOČJA VEČJIH POTRESOV V SLOVENIJI



POTRESI V SLOVENIJI
Največ potresov se je zgodilo leta 2002 prebivalci so čutili več kot 54 potresnih sunkov.
Najmočnejsi šotres pri nas se je zgodil pred 500 leti in sicer vzdolž idrijskega preloma.